Kakšne velikosti in oblike naj izberemo kurilno napravo?

Kurilna naprava ima poleg osnovne ogrevalne funkcije tudi estetsko kot pomemben element v vašem domu. Velika izbira oblik ter velikosti različnih vrst naprav omogoča, da vsakdo najde nekaj primernega za svoj dom tako s stališča uporabnosti kot tudi želja.

Velikost kurilne naprave je največkrat odvisna od velikosti prostora, kjer se bo naprava vgrajevala. Ta glede na razpoložljivost prostora v nekem razmerju tudi z potrebo po moči naprave določa parametre za lažjo izbiro ustrezne naprave. Nato so pomembni dejavniki tudi ali bo kurilna naprava služila kot glavni vir ogrevanja ali le pomožni in kako pogosto bomo napravo uporabljali.

Sama tehnika obzidavanja in celotne vgradnje kurilne naprave je odvisna od tega v kakšnem objektu bomo vgrajevali napravo ali je to novogradnja, klasična ali montažna gradnja, nizko energetska hiša, vikend ali starejši objekt. Le prava izbira kurilne naprave in izbira pravih materialov za vgradnjo zagotavljajo uporabniku optimalno delovanje in zadovoljstvo.

Vse zgoraj našteto mora biti skrbno načrtovano za kar poskrbijo arhitekti in projektanti s katerimi vrsto let sodelujemo pri samem načrtovanju prav tako je zelo pomembna kvalitetna in strokovna vgradnja za katero skrbijo strokovni izvajalci. Le tako lahko zagotovimo, da so  kurilne naprave po željah stranke tudi pravilno vgrajene.

 

Kam postavimo kamin ali kaminsko peč?

Mesto, ki bi določalo, kje naj bo ogrevalna naprava je odvisna od same postavitve prostora, lokacije dimnika ter želja uporabnika. Glede na te dejavnike lahko izbiramo samo možnost postavitve. Optimalna postavitev je seveda v središče prostora, saj bo na tak način toplota kar se da enakomerno porazdeljena po prostoru. Pomembno je da kamin ni preveč oddaljen od dimnika, ki mora biti dovolj visok in velik.

 

Kakšno moč naj ima kurilna naprava?

Novejše novogradnje so praviloma dobro izolirane (15-25 cm izolacije) in imajo dobro izolativna okna in je kamin poleg centralnega ogrevanja ali talnega gretja dodatna  ogrevalna naprava. Zaradi naštetih dejavnikov je trend vgradnje zrakotesnih kaminov, ki imajo manjšo moč in sicer 6-7kW, da v prostoru ne pride do previsokih temperatur. Primerna so za prostore s površino nad 50m². Poleg tega se taka kurišča obzidavajo z visoko akumulacijsko sevalnimi materiali za počasnejše prehajanje toplote v prostor in s tem prijetnejše bivanje.

 

V kateri fazi novogradnje je primerna izvedba kamin?

Kamin je priporočljivo vgraditi po končanem in suhem estrihu in ometih pred polaganjem talne obloge.

 

Kakšna priprava tal je najboljša za postavitev vgradnega kamina?

Kamin vgradimo na nosilno betonsko ploščo ali estrih. Pod kaminom in dimnikom ne sme biti talnega gretja in inštalacij. Na tem mestu naj bo samo estrih brez toplotne izolacije. Pogojno lahko toplotno izolacijo nadomestimo  z xps ploščami z visoko tlačno trdnostjo.

 

Kako velika more biti cev za dovod zunanjega zraka do kaminskega kurišča?

V večini primerov je za dovod zunanjega zraka do kaminskega kurišča dovolj cev premera 125 mm. Pri novogradnja se le-ta lahko položi med ploščo in estrih. V kolikor je ta višina manjša od premera cevi lahko uporabimo kanale pravokotnega preseka dimenzij 200×50 mm ali 200×90 mm, saj jih lahko vgradimo v višino estriha in s tem omogočimo zadosten dovod svežega zraka za optimalno delovanje naprave.

 

 

Kako velik mora biti dimnik za kaminska kurišča?

V večini primerov za dimnik za kaminsko kurišče zadostuje cev premera od 180 mm ali 200 mm. Za kamine večjih dimenzij je potreben dimnik premera 250 mm. Dimniki so lahko zidani ali iz nerjaveče pločevine. Najmanjša potrebna višina dimnika za kamine je 4,5 m. V kolikor je dimnik manjšega preseka in poseg v povečanje tuljave ni možen je edina rešitev priklop kaminske peči.

 

Koliko je lahko dimnik oddaljen od peči?

Za boljše delovanje peči ali kamina je lahko dimnik oddaljen od kamina največ 70 cm. Pri montaži vedno pri takem odmiku uporabljamo kolena po 45-stopinjskim kotom, da ne zmanjšamo vleka dimnika. Nikakor se peč ne more priklopiti, če je dimnik v drugem prostoru kot peč (edino če je na hrbtni strani in drugi strani stene), saj močno zmanjšamo vlek in normalno delovanje peči ali kamina.

 

Na kateri višini je potrebno pripraviti priklop na dimnik za kamin?

Višina priklopa na dimnik se praviloma izvede 160 – 200 cm od gotovih tal. Če iz oblikovalskih razlogov želimo da je kamin čim nižji, je najnižja moža višina priklopa 140 cm od gotovih tal, merjeno od sredine priklopa.

 

Kako visoko mora biti dimnik nad slemenom?

Višina dimnika nad streho je odvisna od naklona strehe. V osnovi ločimo tri kategorije streh:

  • Ravne strehe
    Pri ravnih strehah morajo dimniki segati 1m preko venca – atike.
  • Strehe z naklonskim kotom manjšim od 20 stopinj
    Pri strehah z naklonom manjšim od 20 stopinj je potrebna višina dimnika nad streho 1 m.
  • Strehe z naklonskim kotom večjim od 20 stopinj Pri teh strehah velja, da naj dimnik pri postavitvi blizu strešnega slemena sega najmanj 40 cm nad višino slemena. Če je dimnik od strešnega slemena oddaljen več kot 1,5 m, naj znaša horizontalna razdalja med ustjem dimnika in površino strehe najmanj 2,3 m, pri tem pa mora biti pravokotnica dimnika na strešino visoka najmanj 1 meter.

Kako postaviti kamin v že vseljenem stanovanju, kjer ni dimnika?

V takem primeru postavimo kamin na notranji strani zunanje stene, tako da na zunanji strani stene lahko postavimo dimnik iz inox cevi. Tako najenostavneje na hrbtni strani kurilne naprave naredimo preboj skozi steno in priklopimo na zunanji dimnik.

 

 

Zakaj je steklo kamina umazano?

Za umazano steklo kaminskega kurišča je lahko več razlogov. Lahko ga povzročijo ne dovolj suha drva, ki počasi gorijo in povzročajo črn dim. Lahko je razlog v nezadostni količini svežega zraka ali pripiranju dovoda zraka v kurišče. Tretji razlog je lahko premajhen presek dimnika ali njegova dolžina. Lahko pa je samo prehitro dolaganje drv na kurišče. V kurišče je potrebno naložiti drva, zakuriti, in potem pustiti da zgori do žerjavice. Šele takrat lahko na kurišče zopet polno naložimo. Kurišče se med gorenjem ne odpira.

 

Ali si kamin lahko postavimo sami?

Kurilno napravo si teoretično lahko postavimo sami, v praksi je panekoliko bolj zapleteno, saj moramo poznati in biti pozorni na več dejavnikov za kvalitetno delovanje kurilnih naprav. Pomemben je dovod svežega zraka, pravilna velikost in dolžina dimnika, pravilna izbira materiala za obzidavanje, postavitev rešetk in loput,…

Svetujemo, da to delo izvedejo strokovnjaki saj le tako lahko zagotovimo, da bo kurilna naprava strokovno vgrajena pravilno delovana in služila namenu. Poleg tega s strokovno vgradnjo imate garancijo tako na proizvod kot tudi vgradnjo, vse skupaj se obračuna tudi po znižani davčni stopnji 9,5%.

Poleg tega ob tehničnem pregledu organi zahtevajo dokumentacijo, izjavo o skladnosti, izračun dimnika in še nekaj dokumentov, ki jih boste težko sami izpolnili.

 

Kakšna drva so primerna za ogrevanje?

Za kvalitetno uporabo kurilne naprave ter ekonomično rabo se priporoča uporaba drv listnatih dreves iz trdega lesa:

  • bukev – gori lepo, enakomerno, počasi in ne vsebuje smol (primerna je  tudi za vrtne kamine in žare)
  • hrast – gori počasi, kar pomeni da toploto oddaja dlje časa, vendar brez posebno lepih plamenov
  • jesen – gori z najlepšimi plameni
  • breza – srednje trd les, ki gori z lepim rumeno- modrikastim plamenom

Drva iz mehkega lesa dajejo kot so topol, vrba, smreka, jelka in bor vsebujejo veliko smole kar posledično pomeni, da se le ta prijema na stene kurišča in stekla in samo kurilno napravo mažejo ter uničujejo dimnik. Zelo neustrezna je uporaba ivernih plošč, gradbenih ostankov, lakiranega ali lepljenega lesa

Drva iz trdega lesa imajo večjo energetsko vrednost, polena gorijo počasneje in dlje časa oddajajo toploto.

Za čisto in učinkovito kurjenje uporabljamo suh les, ki vsebuje največ 20% vlage. Sušenje lesa traja približno 2 – 3 leta. Upoštevajmo tudi da se pred dežjem zaščitena in razcepljena drva hitreje posušijo. Razdalja med »bloki« zloženih drv ali do hišnih sten naj bo vsaj 0,3 m. Poleg tega, lesa nikoli ne skladiščite v zaprtih prostorih, kot so kleti in garaže. Tam namreč ni zadostnega prezračevanja, ki zagotavlja kvalitetno sušenje samega lesa, v kolikor je le-ta v premalo zračnem prostoru lahko začne celo plesneti. Suh in ustrezno skladiščen les ima dvakrat višjo energijsko vrednost, kot sveže posekan.

V namene ogrevanja je neprimeren lakiran, lepljen ali kako drugače obdelan les. Poleg tega za ogrevanje ne uporabljajte:

  • palet impregniranih pod tlakom
  • gospodinjskih odpadkov
  • odpadkov z gradbišča (lahko vsebujejo vijake, žeblje)
  • ivernih plošč

Ob gorenju takšnega lesa in se tvorijo škodljivi plini in emisije prašnih delcev, ki ne le zelo škodujejo zdravju in okolju, pač pa lahko negativno vplivajo tudi na funkcionalnost peči.

Če boste uporabljali les, ki spada med obnovljive vire, iz trajnostnega gozdarstva ali domače regije in pri ogrevanju upoštevali navodila proizvajalcev tehnološko dovršenih in modernih peči na drva zagotovo vaše ogrevanje ne bo onesnaževalo okolja. Okolje, vaši sosedi in potomci vam bodo hvaležni.